Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, to zlasti velja za javne uprave, pristojne za sektorje in storitve, ki niso navedeni v prilogah II in III k Direktivi. Javne uprave lahko obdelujejo občutljive informacije, ki jih je upravičeno zajeti v nacionalno strategijo za kibernetsko varnost in načrte upravljanja, da bi se zagotovila zadostna zaščita teh informacij in preprečilo njihovo uhajanje. 2.2 Vsebina nacionalnih strategij in postopek za njihovo sprejetje V skladu s členom 7 direktive o varnosti omrežij in informacij mora nacionalna strategija o kibernetski varnosti vključevati vsaj: i) cilje in prednostne naloge nacionalne strategije za varnost omrežij in informacijskih sistemov; ii) okvir upravljanja za dosego ciljev in prednostnih nalog nacionalne strategije; iii) opredelitev ukrepov v zvezi s pripravljenostjo, odzivanjem in ponovno vzpostavitvijo, vključno s sodelovanjem med javnim in zasebnim sektorjem; iv) opredelitev zadevnih programov izobraževanja, ozaveščanja in usposabljanja; v) opredelitev načrtov raziskav in razvoja; vi) načrt ocene tveganja za prepoznavanje tveganj; ter vii) seznam akterjev, vključenih v izvajanje strategije. Niti v členu 7 niti v ustrezni uvodni izjavi 29 niso navedene zahteve za sprejetje nacionalne strategije za kibernetsko varnost ali podane podrobnejše informacije glede njene vsebine. Kar zadeva postopek in dodatne elemente v zvezi z vsebino nacionalne strategije za kibernetsko varnost, Komisija meni, da je spodnji pristop eden od ustreznih načinov za sprejetje take strategije. Ta pristop temelji na analizi izkušenj držav članic in tretjih držav pri razvoju svojih strategij. Nadaljnji vir informacij je orodje za usposabljanje, ki ga je razvila ENISA in je na voljo v obliki videoposnetkov in prenosljivih datotek, objavljenih na njenem spletišču4. 2.3 Postopek in vprašanja, ki jih je treba obravnavati Postopek za pripravo in sprejetje nacionalne strategije je kompleksen in večplasten, za njeno učinkovito in uspešno delovanje pa so potrebna vztrajna prizadevanja strokovnjakov za kibernetsko varnost, civilne družbe in nacionalnih političnih struktur. Predpogoj za to sta višja upravna podpora (vsaj na ravni državnega sekretarja ali enakovredni ravni v vodilnem ministrstvu) ter politična podpora. Za uspešno sprejetje nacionalne strategije za kibernetsko varnost se lahko upošteva naslednji postopek v petih korakih (gl. Sliko 1): Prvi korak – Določitev vodilnih načel in strateških ciljev strategije Najprej bi pristojni nacionalni organi morali določiti nekaj ključnih elementov za vključitev v nacionalno strategijo za kibernetsko varnost, in sicer: želene rezultate (v skladu z dikcijo člena 7(1)(a) Direktive „cilje in prednostne naloge“), kako bodo rezultati dopolnjevali socialne in gospodarske politike ter združljivost rezultatov s pravicami in dolžnostmi, ki jih države uživajo oziroma so jim naložene kot državam članicam Evropske unije. Cilji bi morali 4 https://www.enisa.europa.eu/topics/national-cyber-security-strategies/national-cyber-security-strategiestraining-tool. 6

Select target paragraph3

Connect to a paragraph
Connect to an entity
Disable highlights
Add to table of contents