informacij se navezuje na okvir upravljanja in izrecno zahteva obravnavo „vlog in odgovornosti vladnih organov in drugih zadevnih akterjev“. Četrti korak – Priprava in pregled osnutka strategije V tej fazi bi bilo treba pripraviti in pregledati osnutek strategije na podlagi analize prednosti, slabosti, priložnosti in tveganj (SWOT), v skladu s katero bi bilo mogoče ugotoviti, ali bi bilo treba pregledati vsebino. Po notranjem pregledu bi bilo treba opraviti posvetovanje z zainteresiranimi stranmi. Prav tako bi bilo nujno izvesti javno posvetovanje, da se javnosti predstavi, kako pomembna je predlagana strategija, pridobiti prispevke od vseh možnih virov in zagotoviti podporo pri pridobivanju virov, potrebnih za kasnejše izvajanje strategije. Peti korak – Uradno sprejetje Zadnji korak vključuje uradno sprejetje na politični ravni z zadostnim proračunom, ki odraža resnost, s katero zadevna država članica pristopa k zagotavljanju kibernetske varnosti. Komisija spodbuja države članice, da za dosego ciljev direktive o varnosti omrežij in informacij v okviru priglasitve svojih dokumentov z nacionalno strategijo Komisiji v skladu s členom 7(3) Direktive sporočijo tudi informacije o proračunu. Zaveze glede proračuna in potrebnih človeških virov so neobhodne za učinkovito izvajanje strategije in Direktive. Ker je kibernetska varnost relativno novo in hitro rastoče področje javne politike, so v večini primerov potrebne nove naložbe, tudi kadar splošno stanje javnih financ zapoveduje omejevanje odhodkov in prihranke. Nasveti v zvezi s procesom priprave in vsebino nacionalnih strategij so na voljo v različnih javnih in akademskih virih, na primer v dokumentih agencije ENISA6, Mednarodne telekomunikacijske zveze7, OECD8, svetovnega foruma o kibernetskem strokovnem znanju in Univerze v Oxfordu9. 6 ENISA, National Cyber-Security Strategy Good Practice (Dobre prakse v zvezi z nacionalnimi strategijami za kibernetsko varnost) (2016). Na voljo na https://www.enisa.europa.eu/publications/ncss-good-practice-guide. 7 Mednarodna telekomunikacijska zveza, National Cybersecurity Strategy Guide (Priročnik o nacionalnih strategijah za kibernetsko varnost) (2011). Na voljo na http://www.itu.int/ITUD/cyb/cybersecurity/docs/ITUNationalCybersecurityStrategyGuide.pdf. Mednarodna telekomunikacijska zveza bo v letu 2017 izdala tudi dokument z naslovom National Cyber Security Strategy Toolkit (Zbirka orodij za nacionalne strategije za kibernetsko varnost) (gl. predstavitev na naslovu http://www.itu.int/en/ITU-D/Cybersecurity/Documents/National%20Strategy%20Toolkit%20introduction.pdf). 8 OECD, Cybersecurity Policy Making at a Turning Point: Analysing a New Generation of National Cybersecurity Strategies (Oblikovanje politik za kibernetsko varnost na prelomnici: analiza nove generacije nacionalnih strategij za kibernetsko varnost) (2012). Na voljo na: http://www.oecd.org/sti/ieconomy/cybersecurity%20policy%20making.pdf. 9 Svetovni center za zmogljivosti na področju kibernetske varnosti in Univerza v Oxfordu, Cybersecurity Capacity Maturity Model for Nations (CMM) - Revised Edition (Zrelostni model za nacionalne zmogljivosti na področju kibernetske varnosti (CMM) – revidirana izdaja) (2016). Na voljo na: https://www.thegfce.com/binaries/gfce/documents/publications/2017/02/13/cybersecurity-cmm-fornations/CMM+revised+edition.pdf. 8

Select target paragraph3

Connect to a paragraph
Connect to an entity
Disable highlights
Add to table of contents