informacij se navezuje na okvir upravljanja in izrecno zahteva obravnavo „vlog in
odgovornosti vladnih organov in drugih zadevnih akterjev“.
Četrti korak – Priprava in pregled osnutka strategije
V tej fazi bi bilo treba pripraviti in pregledati osnutek strategije na podlagi analize prednosti,
slabosti, priložnosti in tveganj (SWOT), v skladu s katero bi bilo mogoče ugotoviti, ali bi bilo
treba pregledati vsebino. Po notranjem pregledu bi bilo treba opraviti posvetovanje z
zainteresiranimi stranmi. Prav tako bi bilo nujno izvesti javno posvetovanje, da se javnosti
predstavi, kako pomembna je predlagana strategija, pridobiti prispevke od vseh možnih virov
in zagotoviti podporo pri pridobivanju virov, potrebnih za kasnejše izvajanje strategije.
Peti korak – Uradno sprejetje
Zadnji korak vključuje uradno sprejetje na politični ravni z zadostnim proračunom, ki odraža
resnost, s katero zadevna država članica pristopa k zagotavljanju kibernetske varnosti.
Komisija spodbuja države članice, da za dosego ciljev direktive o varnosti omrežij in
informacij v okviru priglasitve svojih dokumentov z nacionalno strategijo Komisiji v skladu s
členom 7(3) Direktive sporočijo tudi informacije o proračunu. Zaveze glede proračuna in
potrebnih človeških virov so neobhodne za učinkovito izvajanje strategije in Direktive. Ker je
kibernetska varnost relativno novo in hitro rastoče področje javne politike, so v večini
primerov potrebne nove naložbe, tudi kadar splošno stanje javnih financ zapoveduje
omejevanje odhodkov in prihranke.
Nasveti v zvezi s procesom priprave in vsebino nacionalnih strategij so na voljo v različnih
javnih in akademskih virih, na primer v dokumentih agencije ENISA6, Mednarodne
telekomunikacijske zveze7, OECD8, svetovnega foruma o kibernetskem strokovnem znanju in
Univerze v Oxfordu9.
6
ENISA, National Cyber-Security Strategy Good Practice (Dobre prakse v zvezi z nacionalnimi strategijami za
kibernetsko varnost) (2016). Na voljo na https://www.enisa.europa.eu/publications/ncss-good-practice-guide.
7
Mednarodna telekomunikacijska zveza, National Cybersecurity Strategy Guide (Priročnik o nacionalnih
strategijah
za
kibernetsko
varnost)
(2011).
Na
voljo
na
http://www.itu.int/ITUD/cyb/cybersecurity/docs/ITUNationalCybersecurityStrategyGuide.pdf.
Mednarodna telekomunikacijska zveza bo v letu 2017 izdala tudi dokument z naslovom National Cyber Security
Strategy Toolkit (Zbirka orodij za nacionalne strategije za kibernetsko varnost) (gl. predstavitev na naslovu
http://www.itu.int/en/ITU-D/Cybersecurity/Documents/National%20Strategy%20Toolkit%20introduction.pdf).
8
OECD, Cybersecurity Policy Making at a Turning Point: Analysing a New Generation of National
Cybersecurity Strategies (Oblikovanje politik za kibernetsko varnost na prelomnici: analiza nove generacije
nacionalnih
strategij
za
kibernetsko
varnost)
(2012).
Na
voljo
na:
http://www.oecd.org/sti/ieconomy/cybersecurity%20policy%20making.pdf.
9
Svetovni center za zmogljivosti na področju kibernetske varnosti in Univerza v Oxfordu, Cybersecurity
Capacity Maturity Model for Nations (CMM) - Revised Edition (Zrelostni model za nacionalne zmogljivosti na
področju
kibernetske
varnosti (CMM)
–
revidirana
izdaja)
(2016).
Na
voljo
na:
https://www.thegfce.com/binaries/gfce/documents/publications/2017/02/13/cybersecurity-cmm-fornations/CMM+revised+edition.pdf.
8
Select target paragraph3
Connect to a paragraph
Connect to an entity
Disable highlights
Add to table of contents