nacionalno kontaktno točko za povezovanje v čezmejnih zadevah, ta subjekt pa bi zadevna
država članica lahko zadolžila tudi za notranje usklajevanje in sodelovanje med različnimi
pristojnimi nacionalnimi organi v skladu s členom 10 Direktive.
Slika 2: Decentralizirani pristop
Javna
agencija
Ureditev glede
usklajevanja
Sektor
Javna
agencija
Sektor
Primeri decentraliziranega pristopa
Lep primer države, ki uporablja decentralizirani pristop k zaščiti kritične informacijske
infrastrukture, je Švedska. Švedska uporablja „sistemski vidik“, kar pomeni, da so za glavne
naloge na področju zaščite kritične informacijske infrastrukture, kot so opredelitev bistvenih
storitev in kritične infrastrukture, usklajevanje izvajalcev in podpora zanje, regulativne naloge
ter ukrepi za pripravljenost na izredne razmere, odgovorne različne agencije in občine.
Omenjene agencije vključujejo Švedsko agencijo za civilno ukrepanje v izrednih razmerah
(MSB), Švedsko agencijo za pošto in telekomunikacije (PTS) in več drugih agencij s področja
obrambe, vojske ter preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.
Za usklajevanje ukrepov med različnimi agencijami in javnimi subjekti je švedska vlada razvila
sodelovalno mrežo, ki jo sestavljajo organi „s posebnimi družbenimi pristojnostmi na področju
varnosti informacij“. Ta sodelovalna skupina za varnost informacij (SAMFI) vključuje
predstavnike različnih organov in se sestane večkrat letno, da razpravlja o vprašanjih,
povezanih z nacionalno varnostjo informacij. SAMFI obravnava predvsem politično-strateška
področja, zlasti teme, kot so tehnična vprašanja in standardizacija, razvoj na področju varnosti
informacij na nacionalni in mednarodni ravni ter obvladovanje in preprečevanje incidentov na
področju IT (MSB, 2015).
Švedska nima centralne zakonodaje s področja zaščite kritične informacijske infrastrukture, ki
bi veljala za upravljavce take infrastrukture v vseh sektorjih, temveč so za sprejemanje
zakonodaje, ki nalaga obveznosti podjetjem iz posameznih sektorjev, odgovorni zadevni javni
organi. Tako ima na primer MSB pravico, da vladnim organom s področja varnosti informacij
izdaja uredbe, PTS pa lahko od upravljavcev zahteva, da izvedejo določene tehnične ali
organizacijske varnostne ukrepe, ki temeljijo na sekundarni zakonodaji.
14
Select target paragraph3
Connect to a paragraph
Connect to an entity
Disable highlights
Add to table of contents