3.1 Nacionalna obramba in vzajemna
varnostna zagotovila
Odzivna in učinkovita nacionalna obramba predstavlja temelj suverene države
pri zagotavljanju varnosti in obrambe. V odnosu do Evropske unije in Nata
odraža verodostojnost pri prevzemanju sorazmernega deleža bremena in
tveganj. Najpomembnejša prvina nacionalne obrambe je zadostno vlaganje
v razvoj nacionalnih obrambnih zmogljivosti na podlagi nacionalnih planskih
prioritet, Natovega procesa obrambnega planiranja in obrambnega planiranja
v Evropski uniji.
Republika Slovenija bo zagotavljala obrambno sposobnost, pripravljenost ter
odzivnost na vojaške in druge grožnje. To vključuje ustrezen obseg in strukturo,
opremljenost ter usposobljenost vojaških in civilnih obrambnih zmogljivosti.
Nacionalna obramba temelji na izvajanju vojaške obrambe in hkrati na uveljavljanju ukrepov za zagotavljanje odpornosti celotne družbe.
Izvajanje vojaške obrambe Republike Slovenije bo prednostno zagotovljeno z
ustrezno stopnjo lastne obrambne sposobnosti, na kateri temelji učinkovito
vključevanje v sistem kolektivne obrambe Nata, ter z upoštevanjem mehanizmov vzajemne pomoči in solidarnosti v okviru Evropske unije.
Republika Slovenija s članstvom v Natu prejema varnostna zagotovila in hkrati
sprejema obveze, saj Natova kolektivna obramba temelji na zadostnem obsegu
nacionalnih zmogljivosti zaveznic. Vključenost v sistem kolektivne obrambe
omogoča racionalnejši razvoj lastnih obrambnih zmogljivosti. Krepitev nacionalne obrambe pomeni krepitev kolektivne obrambe in obratno ter temelji na
delitvi bremen in razvoju dogovorjenih zmogljivosti.
Odzivna in
učinkovita
nacionalna
obramba
predstavlja temelj
suverene države
pri zagotavljanju
varnosti in
obrambe.
nacionalna
obramba RS
izgradnja
obrambnih
zmogljivosti ob
upoštevanju
načela delitve
bremen
kolektivna
obramba Nata in
vzajemna pomoč
v okviru EU
Republika Slovenija se je zavezala k postopnemu dolgoročnemu približevanju
ciljnemu obsegu obrambnih izdatkov v višini 2 % BDP znotraj širših fiskalnih
okvirov in deležu obrambnih investicij v višini 20 % obrambnih izdatkov,
pri čemer je vmesni cilj v srednjeročnem obdobju do leta 2024 doseganje
obrambnih izdatkov v višini 1,5 % BDP.
11
Select target paragraph3
Connect to a paragraph
Connect to an entity
Disable highlights
Add to table of contents