3.1 Nacionalna obramba in vzajemna varnostna zagotovila Odzivna in učinkovita nacionalna obramba predstavlja temelj suverene države pri zagotavljanju varnosti in obrambe. V odnosu do Evropske unije in Nata odraža verodostojnost pri prevzemanju sorazmernega deleža bremena in tveganj. Najpomembnejša prvina nacionalne obrambe je zadostno vlaganje v razvoj nacionalnih obrambnih zmogljivosti na podlagi nacionalnih planskih prioritet, Natovega procesa obrambnega planiranja in obrambnega planiranja v Evropski uniji. Republika Slovenija bo zagotavljala obrambno sposobnost, pripravljenost ter odzivnost na vojaške in druge grožnje. To vključuje ustrezen obseg in strukturo, opremljenost ter usposobljenost vojaških in civilnih obrambnih zmogljivosti. Nacionalna obramba temelji na izvajanju vojaške obrambe in hkrati na uveljavljanju ukrepov za zagotavljanje odpornosti celotne družbe. Izvajanje vojaške obrambe Republike Slovenije bo prednostno zagotovljeno z ustrezno stopnjo lastne obrambne sposobnosti, na kateri temelji učinkovito vključevanje v sistem kolektivne obrambe Nata, ter z upoštevanjem mehanizmov vzajemne pomoči in solidarnosti v okviru Evropske unije. Republika Slovenija s članstvom v Natu prejema varnostna zagotovila in hkrati sprejema obveze, saj Natova kolektivna obramba temelji na zadostnem obsegu nacionalnih zmogljivosti zaveznic. Vključenost v sistem kolektivne obrambe omogoča racionalnejši razvoj lastnih obrambnih zmogljivosti. Krepitev nacionalne obrambe pomeni krepitev kolektivne obrambe in obratno ter temelji na delitvi bremen in razvoju dogovorjenih zmogljivosti. Odzivna in učinkovita nacionalna obramba predstavlja temelj suverene države pri zagotavljanju varnosti in obrambe. nacionalna obramba RS izgradnja obrambnih zmogljivosti ob upoštevanju načela delitve bremen kolektivna obramba Nata in vzajemna pomoč v okviru EU Republika Slovenija se je zavezala k postopnemu dolgoročnemu približevanju ciljnemu obsegu obrambnih izdatkov v višini 2 % BDP znotraj širših fiskalnih okvirov in deležu obrambnih investicij v višini 20 % obrambnih izdatkov, pri čemer je vmesni cilj v srednjeročnem obdobju do leta 2024 doseganje obrambnih izdatkov v višini 1,5 % BDP. 11

Select target paragraph3

Connect to a paragraph
Connect to an entity
Disable highlights
Add to table of contents