Celovitost nacionalnih strategij Pomembno je, da države članice prenos direktive o varnosti omrežij in informacij izkoristijo za revizijo svojih nacionalnih strategij za kibernetsko varnost ter preučijo vrzeli, najboljše prakse in nove izzive, ki so obravnavani v Prilogi. Čeprav se Direktiva razumljivo osredotoča na podjetja in storitve, ki so posebnega ključnega pomena, je treba glede na vse večjo odvisnost od informacijske in komunikacijske tehnologije kibernetsko varnost gospodarstva in družbe obravnavati na celovit in dosleden način. Zato bi sprejetje celovitih nacionalnih strategij, ki presegajo minimalne zahteve direktive o varnosti omrežij in informacij (zajemajo več kot sektorje in storitve, navedene v prilogah II in III k Direktivi), povečalo splošno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov. Ker je kibernetska varnost razmeroma novo in hitro rastoče področje javne politike, so v večini primerov potrebne nove naložbe, tudi kadar splošno stanje javnih financ zapoveduje omejevanje odhodkov in prihranke. Za doseganje ciljev Direktive so zato nujne ambiciozne odločitve za zagotovitev ustreznih finančnih in človeških virov, ki so nujno potrebni za učinkovito izvajanje nacionalnih strategij, kar vključuje zadostne vire pristojnih nacionalnih organov in skupin CSIRT. Učinkovito izvajanje in izvrševanje predpisov Potreba po določitvi pristojnih nacionalnih organov in enotnih kontaktnih točk je določena v členu 8 Direktive ter je ključni element za zagotovitev učinkovitega izvajanja Direktive in čezmejnega sodelovanja. Države članice uporabljajo tako centralizirane kot tudi decentralizirane pristope. Če države članice sprejmejo bolj decentraliziran pristop glede določitve pristojnih nacionalnih organov, je nujno treba zagotoviti tesno sodelovanje med različnimi organi in enotno kontaktno točko (glej preglednico 1 v oddelku 3.2 Priloge). To bi povečalo učinkovitost izvajanja in olajšajo izvrševanje predpisov. Pretekle izkušnje glede zaščite kritične informacijske infrastrukture lahko pripomorejo k oblikovanju optimalnega modela upravljanja za države članice, ki bi zagotovil tako učinkovito sektorsko izvajanje direktive o varnosti omrežij in informacij kot tudi skladen horizontalni pristop (glej oddelek 3.1 Priloge). Okrepljene zmogljivosti nacionalnih skupin CSIRT Brez učinkovitih nacionalnih skupin CSIRT po vsej EU, ki imajo na voljo ustrezne vire, kot je določeno v členu 9 direktive o varnosti omrežij in informacij, bo EU še vedno preveč ranljiva za čezmejne kibernetske grožnje. Države članice bi zato morale preučiti možnost razširitve pooblastil skupin CSIRT, tako da ne bi obsegala le sektorjev in storitev, ki so vključeni v področje uporabe Direktive (glej oddelek 3.3 Priloge). Tako bi nacionalne skupine CSIRT 4

Select target paragraph3

Connect to a paragraph
Connect to an entity
Disable highlights
Add to table of contents