Celovitost nacionalnih strategij
Pomembno je, da države članice prenos direktive o varnosti omrežij in informacij izkoristijo
za revizijo svojih nacionalnih strategij za kibernetsko varnost ter preučijo vrzeli, najboljše
prakse in nove izzive, ki so obravnavani v Prilogi.
Čeprav se Direktiva razumljivo osredotoča na podjetja in storitve, ki so posebnega ključnega
pomena, je treba glede na vse večjo odvisnost od informacijske in komunikacijske tehnologije
kibernetsko varnost gospodarstva in družbe obravnavati na celovit in dosleden način. Zato bi
sprejetje celovitih nacionalnih strategij, ki presegajo minimalne zahteve direktive o varnosti
omrežij in informacij (zajemajo več kot sektorje in storitve, navedene v prilogah II in III k
Direktivi), povečalo splošno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov.
Ker je kibernetska varnost razmeroma novo in hitro rastoče področje javne politike, so v
večini primerov potrebne nove naložbe, tudi kadar splošno stanje javnih financ zapoveduje
omejevanje odhodkov in prihranke. Za doseganje ciljev Direktive so zato nujne ambiciozne
odločitve za zagotovitev ustreznih finančnih in človeških virov, ki so nujno potrebni za
učinkovito izvajanje nacionalnih strategij, kar vključuje zadostne vire pristojnih nacionalnih
organov in skupin CSIRT.
Učinkovito izvajanje in izvrševanje predpisov
Potreba po določitvi pristojnih nacionalnih organov in enotnih kontaktnih točk je določena v
členu 8 Direktive ter je ključni element za zagotovitev učinkovitega izvajanja Direktive in
čezmejnega sodelovanja. Države članice uporabljajo tako centralizirane kot tudi
decentralizirane pristope. Če države članice sprejmejo bolj decentraliziran pristop glede
določitve pristojnih nacionalnih organov, je nujno treba zagotoviti tesno sodelovanje med
različnimi organi in enotno kontaktno točko (glej preglednico 1 v oddelku 3.2 Priloge). To bi
povečalo učinkovitost izvajanja in olajšajo izvrševanje predpisov.
Pretekle izkušnje glede zaščite kritične informacijske infrastrukture lahko pripomorejo k
oblikovanju optimalnega modela upravljanja za države članice, ki bi zagotovil tako
učinkovito sektorsko izvajanje direktive o varnosti omrežij in informacij kot tudi skladen
horizontalni pristop (glej oddelek 3.1 Priloge).
Okrepljene zmogljivosti nacionalnih skupin CSIRT
Brez učinkovitih nacionalnih skupin CSIRT po vsej EU, ki imajo na voljo ustrezne vire, kot je
določeno v členu 9 direktive o varnosti omrežij in informacij, bo EU še vedno preveč ranljiva
za čezmejne kibernetske grožnje. Države članice bi zato morale preučiti možnost razširitve
pooblastil skupin CSIRT, tako da ne bi obsegala le sektorjev in storitev, ki so vključeni v
področje uporabe Direktive (glej oddelek 3.3 Priloge). Tako bi nacionalne skupine CSIRT
4
Select target paragraph3
Connect to a paragraph
Connect to an entity
Disable highlights
Add to table of contents