prizadevati za vzpostavitev notranjih procesov za iskanje, razvrščanje in reševanje ranljivih točk ne glede na to, ali je morebitni izvor ranljivosti zunaj ali znotraj zadevnega podjetja. Ključni ukrepi:          3. izvajanje direktive o varnosti omrežij in informacijskih sistemov v polni meri; hitro sprejetje uredbe o določitvi novega pooblastila za agencijo ENISA in evropskem certifikacijskem okviru58 s strani Evropskega parlamenta in Sveta; skupna pobuda Komisije/industrije za opredelitev načela „dolžnosti skrbnega ravnanja“, da bi se zmanjšalo število ranljivih točk in spodbujala „varnost v zasnovi“; hitra izvedba načrta čezmejnega odzivanja na hujše incidente; začetek ocene učinka za preučitev možnosti, da bi Komisija leta 2018 predlagala ustanovitev mreže strokovnih centrov za kibernetsko varnost in evropskega raziskovalnega in strokovnega centra za kibernetsko varnost, ki bi sledila takojšnji pilotni fazi; podpora državam članicam pri ugotovitvi področij, na katerih bi prišli v poštev skupni projekti na področju kibernetske varnosti za podporo evropskega obrambnega sklada; točka „vse na enem mestu“ za vso EU, ki bi nudila pomoč žrtvam kibernetskih napadov, dajala informacije o najnovejših grožnjah ter združevala praktične nasvete in orodja za kibernetsko varnost; ukrepanje držav članic za vključitev kibernetske varnosti v programe znanj in spretnosti, e-upravo in kampanje ozaveščanja; ukrepanje industrije za okrepitev usposabljanja v zvezi s kibernetsko varnostjo za svoje osebje in za uvedbo pristopa „varnost v zasnovi“ za svoje proizvode, storitve in procese. DOSEGANJE UČINKOVITEGA KIBERNETSKEGA ODVRAČANJA V EU Učinkovito odvračanje pomeni vzpostavitev okvira ukrepov, ki so verodostojni in odvračilni za morebitne kibernetske kriminalce in napadalce. Dokler se storilcem kibernetskih napadov, tako državnim kot nedržavnim, ni treba bati ničesar drugega kot tega, da jim ne bi uspelo, imajo kaj malo spodbude, da bi nehali poskušati. Osrednjega pomena za dosego učinkovitega odvračanja je učinkovitejši odziv organov odkrivanja in pregona s poudarkom na odkrivanju, sledljivosti in pregonu kibernetskih kriminalcev. Poleg tega mora EU podpirati države članice pri razvoju zmogljivosti kibernetske varnosti z dvojno rabo. Preobratu pri kibernetskih napadih se bomo približali šele, ko bomo povečali verjetnost, da bodo storilci ujeti in kaznovani. Kibernetske napade bi bilo treba nemudoma preiskati, storilce pa privesti pred sodišče oziroma sprejeti ukrepe za ustrezen politični ali diplomatski odziv. Visoki predstavnik bi lahko v primeru hujše krize pomembnih mednarodnih in obrambnih razsežnosti Svetu predstavil možnosti za ustrezen odziv. Korak v smeri boljšega kazenskopravnega odziva na kibernetske napade je bil narejen že s sprejetjem direktive o napadih na informacijske sisteme leta 201359. Z njo so bila vzpostavljena minimalna pravila za opredelitev kaznivih dejanj in sankcij na področju napada na informacijske sisteme in določeni operativni ukrepi za boljše sodelovanje med organi. Z Direktivo je v vseh državah članicah prišlo do primerljivega znatnega napredka pri kriminalizaciji kibernetskih napadov, kar olajšuje čezmejno sodelovanje med organi odkrivanja in pregona, ki preiskujejo te vrste kaznivih dejanj. Vendar so še vedno možnosti za 58 59 COM(2017) 477. Direktiva 2013/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. avgusta 2013 o napadih na informacijske sisteme. 13

Select target paragraph3

Connect to a paragraph
Connect to an entity
Disable highlights
Add to table of contents