se ukvarja s preprečevanjem spletnih prevar in kibernetske kriminalitete. Nemški strokovni
center proti kibernetski kriminaliteti deluje kot operativno vozlišče, prek katerega si njegovi
člani izmenjujejo informacije v tesnem sodelovanju z uradom nemške zvezne policije in
oblikujejo ukrepe za zaščito pred kibernetsko kriminaliteto. V 16 državah članicah76 so bili
ustanovljeni centri odličnosti za kibernetsko kriminaliteto, ki omogočajo lažje sodelovanje
med organi odkrivanja in pregona, akademskimi ustanovami in zasebnimi partnerji pri
oblikovanju in izmenjavi dobrih praks, usposabljanju in krepitvi zmogljivosti.
Komisija podpira ustanovitev javno-zasebnih partnerstev in mehanizmov sodelovanja prek
posebnih projektov, kot je mreža kibernetskih centrov in strokovnjakov za preprečevanje
spletnih prevar77, ki uporablja model izmenjave informacij in standardov za analizo in
ublažitev tveganj elektronske kriminalitete in spletnih prevar.
V zvezi s kibernetsko kriminaliteto bi moralo biti zasebnim podjetjem omogočeno, da si z
organi odkrivanja in pregona izmenjujejo informacije o konkretnih incidentih, tudi osebne
podatke, ob polnem spoštovanju pravil o zaščiti podatkov. V reformi varstva podatkov EU, ki
se bo začela uporabljati maja 2018, je določen skupen sklop pravil o pogojih, v katerih lahko
sodelujejo organi odkrivanja in pregona ter zasebni subjekti. Evropska komisija si bo v
sodelovanju z Evropskim odborom za varstvo podatkov in ustreznimi zainteresiranimi stranmi
prizadevala ugotoviti dobre prakse na tem področju in po potrebi dala navodila.
3.4
Močnejši politični odziv
V nedavno sprejetem okviru za skupni odziv EU na zlonamerne kibernetske dejavnosti78
(„zbirka orodij za kibernetsko diplomacijo“) so določeni ukrepi skupne zunanje in varnostne
politike, vključno z omejevalnimi ukrepi, s katerimi je mogoče doseči močnejši odziv EU na
dejavnosti, ki škodujejo njenim političnim, varnostnim in gospodarskim interesom. Okvir je
pomemben korak v smeri razvoja zmogljivosti opozarjanja in odziva na ravni EU in na ravni
držav članic. Z njim bomo bolje usposobljeni za pripisovanje zlonamernih kibernetskih
dejavnosti, kar bo vplivalo na vedenje morebitnih napadalcev, hkrati pa bo upoštevana tudi
potreba po zagotavljanju ustreznih odzivov. Pripisovanje državnemu ali nedržavnemu akterju
je še vedno suverena politična odločitev, ki temelji na podatkih iz vseh obveščevalnih virov.
Trenutno potekajo dejavnosti v zvezi z izvajanjem okvira skupaj z državami članicami,
nadaljevale pa bi se tudi ob doslednem usklajevanju z načrtom, da bi se lahko odzvali na
kibernetske incidente velikega obsega79. Situacijsko zavedanje, potrebno za uporabo ukrepov
znotraj okvira, bi bilo treba združiti, analizirati in uporabljati skupaj z INTCEN80 v tesnem
sodelovanju z državami članicami in institucijami EU.
3.5 Krepitev odvračanja v kibernetski varnosti prek obrambne zmogljivosti držav
članic
Države članice že razvijajo zmogljivosti kibernetske obrambe. Poleg tega lahko EU glede na
izginjanje ločnic med kibernetsko obrambo in kibernetsko varnostjo, glede na pretežno
dvojno rabo kibernetskih orodij in tehnologij, pa tudi glede na precejšnjo raznolikost
76
77
78
79
80
Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Estonija, Francija, Grčija, Irska, Litva, Nemčija, Poljska,
Romunija, Slovenija, Španija in Združeno kraljestvo.
Pobuda EU-OF2CEN, katere cilj je omogočiti sistematično izmenjavo informacij v zvezi s spletnimi
prevarami med bankami in organi odkrivanja in pregona po vsej EU za preprečevanje izplačil prevarantom in
denarnim mulam ter preiskovanje in pregon storilcev. Sofinancira jo EU (Sklad za notranjo varnost –
program za policijo).
http://www.consilium.europa.eu/en/press/press-releases/2017/06/19-cyber-diplomacy-toolbox/.
C(2017) 6100.
JOIN(2016) 018 final.
17
Select target paragraph3
Connect to a paragraph
Connect to an entity
Disable highlights
Add to table of contents