večje zaradi nevarnosti politično motiviranih napadov na civilne cilje in pomanjkljivosti vojaške kibernetske obrambe. Pristop, predstavljen v tem skupnem sporočilu, bo Evropi omogočil, da bo bolje pripravljena na te grožnje. Z njim bi postali odpornejši in strateško bolj avtonomni, okrepili bi zmogljivosti na področju tehnologije ter znanj in spretnosti, hkrati pa pripomogli k nastanku močnega enotnega trga. V ta namen so potrebne ustrezne strukture, s katerimi bi vzpostavili močno kibernetsko varnost in se odzvali, kadar bi bilo treba, ob sodelovanju vseh ključnih akterjev. S takim pristopom bi tudi bolje odvračali kibernetske napade in naredili več za to, da bi zaznali in izsledili krivce ter zahtevali njihovo odgovornost. Ta pristop bi tudi upošteval svetovno razsežnost, saj bi razvijal mednarodno sodelovanje kot platformo za vodilno vlogo EU na področju kibernetske varnosti. Ti koraki izhajajo iz pristopov enotnega digitalnega trga, globalne strategije, evropske agende za varnost9, skupnega okvira o preprečevanju hibridnih groženj10 in sporočila o vzpostavitvi evropskega obrambnega sklada1112. EU se že ukvarja z marsikaterim od teh problemov: čas je, da različne delovne tokove speljemo v isto smer. EU je leta 2013 oblikovala strategijo za kibernetsko varnost, s katero se je začela vrsta ključnih procesov za boljšo kibernetsko odpornost13. Še vedno veljajo njeni glavni cilji in načela, to je ustvarjanje podlage za zanesljiv, varen in odprt kibernetski ekosistem. Toda v razmerah, v katerih se grožnje nenehno spreminjajo in postajajo vse hujše, je potrebno več ukrepanja, da bi lahko v prihodnje vzdržali napade in jih odvrnili14. EU ima glede na obseg svojih politik ter orodij, struktur in zmogljivosti, ki jih ima na razpolago, dobre možnosti za reševanje problema kibernetske varnosti. Za nacionalno varnost so sicer še naprej odgovorne države članice, vendar obseg in čezmejna narava grožnje govorita v prid ukrepanju EU, ki bi državam članicam zagotovilo spodbude in podporo za razvoj in vzdrževanje več in boljših zmogljivosti na področju kibernetske varnosti, hkrati pa krepilo zmogljivost na ravni EU. Ta pristop je zastavljen tako, da bi vse akterje, torej EU, države članice, industrijo in posameznike, spodbudil k prednostni obravnavi kibernetske varnosti, ki je nujna, da bi okrepili odpornost in zagotovili boljši odgovor EU na kibernetske napade. Prispeval bo konkretne korake, ki bodo pripomogli k odkrivanju in preiskavi vseh oblik kibernetskih incidentov, naperjenih proti EU in njenim državam članicam, in ustreznemu odzivu nanje, tudi s pregonom storilcev kaznivih dejanj. To bo omogočilo zunanje ukrepe EU za učinkovito spodbujanje kibernetske varnosti na svetovni ravni. Tako bo EU od pristopa, za katerega je bilo značilno predvsem reagiranje, prešla na proaktiven pristop, pri katerem se bo odzivala na sedanje in prihodnje grožnje ter tako varovala evropsko blagostanje, družbo, vrednote ter temeljne pravice in svoboščine. 2. KREPITEV ODPORNOSTI EU NA KIBERNETSKE NAPADE Za močno kibernetsko odpornost je potreben kolektiven in širok pristop. V ta namen so potrebne krepkejše in učinkovitejše strukture za spodbujanje kibernetske varnosti in odziv na 9 10 11 12 13 14 COM(2015) 185 final. JOIN(2016) 18 final. COM(2017) 295. Ta pristop je utemeljen tudi z neodvisnimi znanstvenimi nasveti skupine znanstvenih svetovalcev na visoki ravni mehanizma Evropske komisije za znanstveno svetovanje (Scientific Advice Mechanism High Level Group of scientific advisors, gl. navedbe v nadaljevanju). JOIN(2013) 1 final. Ocena te strategije je na voljo v dokumentu SWD(2017) 295. Če ni navedeno drugače, predlogi Komisije ne vplivajo na proračun. Pri pobudah, ki bodo imele proračunske posledice, bodo upoštevani postopki sprejemanja letnega proračuna in te pobude ne morejo prejudicirati naslednjega večletnega finančnega okvira za obdobje po letu 2020. 3

Select target paragraph3

Connect to a paragraph
Connect to an entity
Disable highlights
Add to table of contents