kibernetske napade v državah članicah, pa tudi v samih institucijah, agencijah in organih EU.
Pri njem je za krepitev kibernetske odpornosti in strateške avtonomnosti potreben tudi bolj
celosten pristop, ki zajema več politik, skupaj z močnim enotnim trgom, velikim napredkom v
tehnološki zmogljivosti EU in bistveno večjim številom usposobljenih strokovnjakov. V
njegovem središču pa je širše zavedanje o tem, da je kibernetska varnost skupen družbeni
izziv, za katerega je potrebno sodelovanje na več ravneh države, gospodarstva in družbe.
2.1
Krepitev Agencije Evropske unije za varnost omrežij in informacij
Agencija Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA) mora imeti ključno
vlogo pri krepitvi kibernetske odpornosti EU in odziva na kibernetske grožnje, vendar jo
sedanja pooblastila omejujejo. Komisija zato predstavlja velikopotezen predlog reforme, ki
zajema tudi trajno pooblastilo za agencijo15. To bo agenciji ENISA omogočilo, da bo nudila
pomoč državam članicam, institucijam EU in podjetjem na ključnih področjih, vključno z
izvajanjem direktive o varnosti omrežij in informacijskih sistemov16 in predlaganega
certifikacijskega okvira za kibernetsko varnost.
Reformirana agencija ENISA bo imela močno svetovalno vlogo pri razvoju in izvajanju
politike, med drugim tudi s spodbujanjem skladnosti med sektorskimi pobudami z direktivo o
varnosti omrežij in informacijskih sistemov ter pomočjo pri vzpostavitvi centrov za izmenjavo
in analizo informacij v kritičnih sektorjih. Agencija ENISA bo zvišala merila in okrepila
pripravljenost Evrope, saj bo vsako leto organizirala vseevropske vaje kibernetske varnosti, na
katerih bo kombiniran odziv na več ravneh. Podpirala bo tudi razvoj politik EU na področju
certificiranja kibernetske varnosti v informacijski in komunikacijski tehnologiji (IKT) in
imela pomembno vlogo pri stopnjevanju operativnega sodelovanja in kriznega upravljanja po
vsej EU. Agencija bo tudi osrednja točka za informacije in znanje v skupnosti kibernetske
varnosti.
Odločitev, ali so potrebni skupni ukrepi za ublažitev ali odziv s podporo EU, ni možna brez
hitrega in skupnega razumevanja groženj in incidentov še v času, ko se odvijajo. Za tako
izmenjavo informacij je potrebna udeležba vseh zadevnih akterjev, tako organov in agencij
EU kot držav članic, na tehnični, operativni in strateški ravni. Agencija ENISA bo prispevala
tudi k situacijskemu zavedanju na ravni EU v sodelovanju z ustreznimi organi na ravni držav
članic in EU, predvsem mrežo skupin za odzivanje na incidente na področju računalniške
varnosti 17, CERT-EU, Europolom ter Obveščevalnim in situacijskim centrom (INTCEN). To
je mogoče upoštevati pri obveščevalnih podatkih o grožnjah in oblikovanju politik v zvezi z
rednim spremljanjem razmer na področju groženj in učinkovitega operativnega sodelovanja,
pa tudi pri odzivanju na čezmejne incidente velikega obsega.
2.2
Enotnemu trgu kibernetske varnosti naproti
Rast trga kibernetske varnosti v EU – v smislu proizvodov, storitev in procesov – je ovirana
na več načinov. Ključni vidik je pomanjkanje shem certificiranja kibernetske varnosti,
priznanih po vsej EU, s katerimi bi v proizvode vgradili višje standarde odpornosti in ustvarili
15
16
17
COM(2017) 477.
Direktiva 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven
varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji.
Kot je določeno v členu 9 direktive o varnosti omrežij in informacijskih sistemov.
4
Select target paragraph3
Connect to a paragraph
Connect to an entity
Disable highlights
Add to table of contents