energija, zdravstvo, bančništvo, infrastrukture finančnega trga, pitna voda ali digitalna infrastruktura23. Čeprav za noben proizvod, sistem ali storitev IKT ni mogoče zajamčiti „stoodstotne“ varnosti, obstaja več dobro znanih in dokumentiranih napak pri zasnovi proizvodov IKT, ki jih je mogoče izkoristiti za napade. Pristop „varnosti v zasnovi“, ki bi ga uporabljali proizvajalci povezanih naprav, bi zagotovil, da bi bilo vprašanje kibernetske varnosti rešeno, še preden bi se novi proizvodi dali na trg. To bi lahko spadalo pod načelo „skrbnega ravnanja“, ki bi ga oblikovali še naprej skupaj z industrijo in ki bi lahko zmanjšalo število ranljivih točk v proizvodih / programski opremi z uporabo vrste metod od zasnove do preskušanja in preverjanja, po potrebi tudi uradnega preverjanja, dolgoročnega vzdrževanja, uporabe procesov varnega razvojnega cikla, razvoja posodobitev in popravkov za odpravljanje dotlej še neodkritih ranljivih točk ter hitre posodobitve in popravila24. S tem bi se povečalo tudi zaupanje potrošnikov v digitalne proizvode. Priznati je treba tudi pomembno vlogo, ki jo imajo pri odkrivanju šibkih točk v obstoječih proizvodih in storitvah raziskovalci varnosti pri tretjih osebah, in v vseh državah članicah bi morali ustvariti pogoje za omogočanje usklajenega razkrivanja šibkih točk25, ki bi izhajali iz dobrih praks26 in upoštevnih standardov27. Hkrati bi bilo treba posamezne sektorje, ki se soočajo s posebnimi vprašanji, spodbujati k oblikovanju lastnega pristopa. Tako bi splošne strategije kibernetske varnosti dopolnili s posebnimi strategijami kibernetske varnosti za posamezne sektorje, kot so finančne storitve28, energetika, promet in zdravstvo29. Komisija je že poudarila posebna vprašanja v zvezi z odškodninsko odgovornostjo, ki izhajajo iz novih digitalnih tehnologij30, trenutno poteka analiza posledic, naslednje stopnje pa bodo končane do junija 2018. Na področju kibernetske varnosti se zastavljajo vprašanja glede odgovornosti za škodo v podjetjih in dobavnih verigah. Če ta vprašanja ostanejo brez odgovora, bo oviran razvoj močnega enotnega trga proizvodov in storitev kibernetske varnosti. Razvoj enotnega trga EU je naposled odvisen tudi od upoštevanja kibernetske varnosti v politiki trgovine in naložb. Učinek tujih nabav na kritične tehnologije, pri katerih je pomemben primer ravno kibernetska varnost, je ključen vidik v okviru pregleda neposrednih tujih naložb v Evropski uniji31, katerega cilj je omogočiti pregled naložb iz tretjih držav na podlagi varnosti ter javnega reda in miru. V tem smislu je v gospodarstvih več tretjih držav 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Sektorji s področja uporabe Direktive 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji. Kibernetska varnost na evropskem enotnem digitalnem trgu (Cybersecurity in the European Digital Single Market), Skupina znanstvenih svetovalcev na visoki ravni, marec 2017 Usklajeno razkrivanje ranljivih točk je oblika sodelovanja, ki raziskovalcem varnosti omogoča lažjo prijavo ranljivih točk lastniku ali prodajalcu informacijskega sistema, tako da lahko organizacija pravilno in pravočasno diagnosticira in popravi ranljivo točko, še preden se informacije o njej razkrijejo tretjim osebam ali javnosti. Na primer Vodnik po dobrih praksah za razkritje ranljivih točk. Od izzivov do priporočil (Good Practice Guide on Vulnerability Disclosure. From challenges to recommendations), ENISA, 2016. ISO/IEC 29147:2014 informacijska tehnologija – varnostne tehnike – razkritje ranljivih točk. Prihodnje delo Komisije o finančni tehnologiji bo zajemalo kibernetsko varnost za finančni sektor. Tako bi npr. v energetskem sektorju zelo stare informacijske tehnologije kombinirali z najnovejšimi, zlasti z zahtevami elektroenergetskega omrežja v realnem času. COM(2017) 228. COM(2017) 478. 6

Select target paragraph3

Connect to a paragraph
Connect to an entity
Disable highlights
Add to table of contents