prizadevati za vzpostavitev notranjih procesov za iskanje, razvrščanje in reševanje ranljivih
točk ne glede na to, ali je morebitni izvor ranljivosti zunaj ali znotraj zadevnega podjetja.
Ključni ukrepi:
3.
izvajanje direktive o varnosti omrežij in informacijskih sistemov v polni meri;
hitro sprejetje uredbe o določitvi novega pooblastila za agencijo ENISA in evropskem
certifikacijskem okviru58 s strani Evropskega parlamenta in Sveta;
skupna pobuda Komisije/industrije za opredelitev načela „dolžnosti skrbnega ravnanja“,
da bi se zmanjšalo število ranljivih točk in spodbujala „varnost v zasnovi“;
hitra izvedba načrta čezmejnega odzivanja na hujše incidente;
začetek ocene učinka za preučitev možnosti, da bi Komisija leta 2018 predlagala
ustanovitev mreže strokovnih centrov za kibernetsko varnost in evropskega
raziskovalnega in strokovnega centra za kibernetsko varnost, ki bi sledila takojšnji pilotni
fazi;
podpora državam članicam pri ugotovitvi področij, na katerih bi prišli v poštev skupni
projekti na področju kibernetske varnosti za podporo evropskega obrambnega sklada;
točka „vse na enem mestu“ za vso EU, ki bi nudila pomoč žrtvam kibernetskih napadov,
dajala informacije o najnovejših grožnjah ter združevala praktične nasvete in orodja za
kibernetsko varnost;
ukrepanje držav članic za vključitev kibernetske varnosti v programe znanj in spretnosti,
e-upravo in kampanje ozaveščanja;
ukrepanje industrije za okrepitev usposabljanja v zvezi s kibernetsko varnostjo za svoje
osebje in za uvedbo pristopa „varnost v zasnovi“ za svoje proizvode, storitve in procese.
DOSEGANJE UČINKOVITEGA KIBERNETSKEGA ODVRAČANJA V EU
Učinkovito odvračanje pomeni vzpostavitev okvira ukrepov, ki so verodostojni in odvračilni
za morebitne kibernetske kriminalce in napadalce. Dokler se storilcem kibernetskih napadov,
tako državnim kot nedržavnim, ni treba bati ničesar drugega kot tega, da jim ne bi uspelo,
imajo kaj malo spodbude, da bi nehali poskušati. Osrednjega pomena za dosego učinkovitega
odvračanja je učinkovitejši odziv organov odkrivanja in pregona s poudarkom na odkrivanju,
sledljivosti in pregonu kibernetskih kriminalcev. Poleg tega mora EU podpirati države članice
pri razvoju zmogljivosti kibernetske varnosti z dvojno rabo. Preobratu pri kibernetskih
napadih se bomo približali šele, ko bomo povečali verjetnost, da bodo storilci ujeti in
kaznovani. Kibernetske napade bi bilo treba nemudoma preiskati, storilce pa privesti pred
sodišče oziroma sprejeti ukrepe za ustrezen politični ali diplomatski odziv. Visoki predstavnik
bi lahko v primeru hujše krize pomembnih mednarodnih in obrambnih razsežnosti Svetu
predstavil možnosti za ustrezen odziv.
Korak v smeri boljšega kazenskopravnega odziva na kibernetske napade je bil narejen že s
sprejetjem direktive o napadih na informacijske sisteme leta 201359. Z njo so bila
vzpostavljena minimalna pravila za opredelitev kaznivih dejanj in sankcij na področju napada
na informacijske sisteme in določeni operativni ukrepi za boljše sodelovanje med organi. Z
Direktivo je v vseh državah članicah prišlo do primerljivega znatnega napredka pri
kriminalizaciji kibernetskih napadov, kar olajšuje čezmejno sodelovanje med organi
odkrivanja in pregona, ki preiskujejo te vrste kaznivih dejanj. Vendar so še vedno možnosti za
58
59
COM(2017) 477.
Direktiva 2013/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. avgusta 2013 o napadih na informacijske
sisteme.
13
Select target paragraph3
Connect to a paragraph
Connect to an entity
Disable highlights
Add to table of contents