kibernetske napade v državah članicah, pa tudi v samih institucijah, agencijah in organih EU. Pri njem je za krepitev kibernetske odpornosti in strateške avtonomnosti potreben tudi bolj celosten pristop, ki zajema več politik, skupaj z močnim enotnim trgom, velikim napredkom v tehnološki zmogljivosti EU in bistveno večjim številom usposobljenih strokovnjakov. V njegovem središču pa je širše zavedanje o tem, da je kibernetska varnost skupen družbeni izziv, za katerega je potrebno sodelovanje na več ravneh države, gospodarstva in družbe. 2.1 Krepitev Agencije Evropske unije za varnost omrežij in informacij Agencija Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA) mora imeti ključno vlogo pri krepitvi kibernetske odpornosti EU in odziva na kibernetske grožnje, vendar jo sedanja pooblastila omejujejo. Komisija zato predstavlja velikopotezen predlog reforme, ki zajema tudi trajno pooblastilo za agencijo15. To bo agenciji ENISA omogočilo, da bo nudila pomoč državam članicam, institucijam EU in podjetjem na ključnih področjih, vključno z izvajanjem direktive o varnosti omrežij in informacijskih sistemov16 in predlaganega certifikacijskega okvira za kibernetsko varnost. Reformirana agencija ENISA bo imela močno svetovalno vlogo pri razvoju in izvajanju politike, med drugim tudi s spodbujanjem skladnosti med sektorskimi pobudami z direktivo o varnosti omrežij in informacijskih sistemov ter pomočjo pri vzpostavitvi centrov za izmenjavo in analizo informacij v kritičnih sektorjih. Agencija ENISA bo zvišala merila in okrepila pripravljenost Evrope, saj bo vsako leto organizirala vseevropske vaje kibernetske varnosti, na katerih bo kombiniran odziv na več ravneh. Podpirala bo tudi razvoj politik EU na področju certificiranja kibernetske varnosti v informacijski in komunikacijski tehnologiji (IKT) in imela pomembno vlogo pri stopnjevanju operativnega sodelovanja in kriznega upravljanja po vsej EU. Agencija bo tudi osrednja točka za informacije in znanje v skupnosti kibernetske varnosti. Odločitev, ali so potrebni skupni ukrepi za ublažitev ali odziv s podporo EU, ni možna brez hitrega in skupnega razumevanja groženj in incidentov še v času, ko se odvijajo. Za tako izmenjavo informacij je potrebna udeležba vseh zadevnih akterjev, tako organov in agencij EU kot držav članic, na tehnični, operativni in strateški ravni. Agencija ENISA bo prispevala tudi k situacijskemu zavedanju na ravni EU v sodelovanju z ustreznimi organi na ravni držav članic in EU, predvsem mrežo skupin za odzivanje na incidente na področju računalniške varnosti 17, CERT-EU, Europolom ter Obveščevalnim in situacijskim centrom (INTCEN). To je mogoče upoštevati pri obveščevalnih podatkih o grožnjah in oblikovanju politik v zvezi z rednim spremljanjem razmer na področju groženj in učinkovitega operativnega sodelovanja, pa tudi pri odzivanju na čezmejne incidente velikega obsega. 2.2 Enotnemu trgu kibernetske varnosti naproti Rast trga kibernetske varnosti v EU – v smislu proizvodov, storitev in procesov – je ovirana na več načinov. Ključni vidik je pomanjkanje shem certificiranja kibernetske varnosti, priznanih po vsej EU, s katerimi bi v proizvode vgradili višje standarde odpornosti in ustvarili 15 16 17 COM(2017) 477. Direktiva 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji. Kot je določeno v členu 9 direktive o varnosti omrežij in informacijskih sistemov. 4

Select target paragraph3

Connect to a paragraph
Connect to an entity
Disable highlights
Add to table of contents