ki vplivajo na neprekinjeno izvajanje bistvenih storitev. Člen 4(7) incident opredeljuje kot „vsak dogodek, ki ima dejanski negativen učinek na varnost omrežij in informacijskih sistemov“. Pojem varnost omrežij in informacijskih sistemov je v členu 4(2) opredeljen kot „zmožnost omrežij in informacijskih sistemov, da na določeni ravni zaupanja preprečijo vse dogodke, ki ogrožajo razpoložljivost, avtentičnost, celovitost ali zaupnost shranjenih, prenesenih ali obdelanih podatkov ali pripadajočih storitev, ki jih navedena omrežja in informacijski sistemi zagotavljajo ali so prek njih dostopne“. Potencialno tako lahko za vsak dogodek, ki ima negativen učinek na razpoložljivost, avtentičnost, celovitost ali zaupnost podatkov ali pripadajočih storitev, velja obveznost priglasitve. Neprekinjeno izvajanje storitve iz člena 14(3) je lahko ogroženo tako v primerih, ko gre za fizično razpoložljivost, kot tudi v primerih, ko kateri koli drug varnostni incident vpliva na pravilno zagotavljanje storitve33. Namensko delovno telo znotraj skupine za sodelovanje trenutno pripravlja nezavezujoče smernice za priglasitev v zvezi z okoliščinami, v katerih morajo izvajalci bistvenih storitev priglasiti incidente v skladu s členom 14(7), ter obliko in postopek nacionalnih priglasitev. Smernice bodo predvidoma pripravljene v zadnjem četrtletju leta 2017. Različne nacionalne zahteve glede priglasitve lahko povzročijo pravno negotovost, bolj zapletene in dolgotrajne postopke ter visoke upravne stroške izvajalcev, ki poslujejo v več državah članicah. Zato Komisija pozdravlja delo skupine za sodelovanje. Kot pri varnostnih zahtevah Komisija tudi pri zahtevah glede priglasitve spodbuja države članice, da se pozorno držijo smernic, ki jih bo pripravila skupina za sodelovanje, da bodo nacionalne določbe glede priglasitve incidentov čim bolj skladne. 4.4 Direktiva o varnosti omrežij in informacij, Priloga III: ponudniki digitalnih storitev Ponudniki digitalnih storitev so druga kategorija subjektov, vključenih v področje uporabe direktive o varnosti omrežij in informacij. Ti subjekti se štejejo za pomembne gospodarske akterje, saj jih številna podjetja uporabljajo za zagotavljanje svojih storitev, prekinitev digitalnih storitev pa bi lahko vplivala na ključne ekonomske in družbene dejavnosti. 4.4.1 Kategorije ponudnikov digitalnih storitev Člen 4(5), ki opredeljuje digitalno storitev, se sklicuje na pravno opredelitev iz točke (b) člena 1(1) Direktive (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta in področje uporabe zožuje na vrste storitev iz Priloge III. Natančneje, točka (b) člena 1(1) Direktive (EU) 2015/1535 te storitve opredeljuje kot „katero koli storitev, ki se običajno opravi odplačno, na daljavo, elektronsko in na posamezno zahtevo prejemnika storitev“, Priloga III k Direktivi pa navaja tri posebne vrste storitev: spletna tržnica, spletni iskalnik in storitev računalništva v oblaku. V nasprotju z izvajalci bistvenih storitev Direktiva od držav članic ne zahteva, da določijo ponudnike digitalnih storitev, za katere bi nato veljale zadevne obveznosti. Zato se bodo zadevne obveznosti iz Direktive, tj. varnostne zahteve in zahteve glede priglasitve iz člena 16, uporabljale za vse ponudnike digitalnih storitev iz področja uporabe Direktive. 33 Enako velja za ponudnike digitalnih storitev. 31

Select target paragraph3

Connect to a paragraph
Connect to an entity
Disable highlights
Add to table of contents