Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, to zlasti velja za javne uprave, pristojne za
sektorje in storitve, ki niso navedeni v prilogah II in III k Direktivi. Javne uprave lahko
obdelujejo občutljive informacije, ki jih je upravičeno zajeti v nacionalno strategijo za
kibernetsko varnost in načrte upravljanja, da bi se zagotovila zadostna zaščita teh informacij
in preprečilo njihovo uhajanje.
2.2 Vsebina nacionalnih strategij in postopek za njihovo sprejetje
V skladu s členom 7 direktive o varnosti omrežij in informacij mora nacionalna strategija o
kibernetski varnosti vključevati vsaj:
i) cilje in prednostne naloge nacionalne strategije za varnost omrežij in informacijskih
sistemov;
ii) okvir upravljanja za dosego ciljev in prednostnih nalog nacionalne strategije;
iii) opredelitev ukrepov v zvezi s pripravljenostjo, odzivanjem in ponovno vzpostavitvijo,
vključno s sodelovanjem med javnim in zasebnim sektorjem;
iv) opredelitev zadevnih programov izobraževanja, ozaveščanja in usposabljanja;
v) opredelitev načrtov raziskav in razvoja;
vi) načrt ocene tveganja za prepoznavanje tveganj; ter
vii) seznam akterjev, vključenih v izvajanje strategije.
Niti v členu 7 niti v ustrezni uvodni izjavi 29 niso navedene zahteve za sprejetje nacionalne
strategije za kibernetsko varnost ali podane podrobnejše informacije glede njene vsebine. Kar
zadeva postopek in dodatne elemente v zvezi z vsebino nacionalne strategije za kibernetsko
varnost, Komisija meni, da je spodnji pristop eden od ustreznih načinov za sprejetje take
strategije. Ta pristop temelji na analizi izkušenj držav članic in tretjih držav pri razvoju svojih
strategij. Nadaljnji vir informacij je orodje za usposabljanje, ki ga je razvila ENISA in je na
voljo v obliki videoposnetkov in prenosljivih datotek, objavljenih na njenem spletišču4.
2.3 Postopek in vprašanja, ki jih je treba obravnavati
Postopek za pripravo in sprejetje nacionalne strategije je kompleksen in večplasten, za njeno
učinkovito in uspešno delovanje pa so potrebna vztrajna prizadevanja strokovnjakov za
kibernetsko varnost, civilne družbe in nacionalnih političnih struktur. Predpogoj za to sta višja
upravna podpora (vsaj na ravni državnega sekretarja ali enakovredni ravni v vodilnem
ministrstvu) ter politična podpora. Za uspešno sprejetje nacionalne strategije za kibernetsko
varnost se lahko upošteva naslednji postopek v petih korakih (gl. Sliko 1):
Prvi korak – Določitev vodilnih načel in strateških ciljev strategije
Najprej bi pristojni nacionalni organi morali določiti nekaj ključnih elementov za vključitev v
nacionalno strategijo za kibernetsko varnost, in sicer: želene rezultate (v skladu z dikcijo
člena 7(1)(a) Direktive „cilje in prednostne naloge“), kako bodo rezultati dopolnjevali
socialne in gospodarske politike ter združljivost rezultatov s pravicami in dolžnostmi, ki jih
države uživajo oziroma so jim naložene kot državam članicam Evropske unije. Cilji bi morali
4
https://www.enisa.europa.eu/topics/national-cyber-security-strategies/national-cyber-security-strategiestraining-tool.
6
Select target paragraph3
Connect to a paragraph
Connect to an entity
Disable highlights
Add to table of contents