biti specifični, merljivi, dosegljivi, realistični in časovno določeni. To se lahko ponazori z
naslednjim primerom: „Zagotovili bomo, da bo ta [časovno opredeljena] strategija utemeljena
na strogem in celovitem sklopu kazalnikov, na podlagi katerih bomo merili napredek pri
doseganju zastavljenih ciljev.“5
Navedeno obsega tudi politično presojo, ali je možno zagotoviti zadosten proračun za
zagotavljanje virov za izvajanje strategije. Vključuje tudi opis predvidenega področja uporabe
strategije in različnih kategorij zainteresiranih strani iz javnega in zasebnega sektorja, ki bi
morale biti vključene v pripravo osnutka različnih ciljev in ukrepov.
Prvi korak se lahko izvede v obliki namenskih delavnic z visokimi uradniki ministrstev in
politiki, ki bi jih usmerjali strokovnjaki za kibernetsko varnost s ustrezno razvitimi
spretnostmi poslovne komunikacije, ki bi znali ponazoriti posledice odsotnosti ali nizke ravni
kibernetske varnosti za sodobno digitalno gospodarstvo in družbo.
Drugi korak – Oblikovanje vsebine strategije
Strategija bi morala vključevati splošne ukrepe, časovno določene ukrepe in ključne kazalnike
uspešnosti za nadaljnje ocenjevanje in izboljševanje po določenem obdobju izvajanja. Ti
ukrepi bi morali podpirati cilje, prednostne naloge in rezultate, ki so določeni kot vodilna
načela. Vključitev podpornih ukrepov se zahteva v skladu s členom 7(1)(c) direktive o
varnosti omrežij in informacij.
Priporočljivo je, da se pod predsedstvom vodilnega ministrstva ustanovi usmerjevalna
skupina, ki bo vodila proces priprave strategije in zbirala prispevke. To se lahko doseže s
pomočjo več redakcijskih skupin, v katerih sodelujejo zadevni uradniki in strokovnjaki s
ključnih splošnih področij, kot so ocenjevanje tveganj, načrtovanje ravnanja v nepredvidljivih
razmerah, obvladovanje incidentov, razvoj znanj in spretnosti, ozaveščanje, raziskave in
industrijski razvoj itd. Ločeno od tega bi bil vsak sektor (energetski, prometni, itd.) tudi
pozvan, naj oceni učinke svoje vključenosti, vključno z zagotavljanjem virov, ter imenovane
izvajalce bistvenih storitev in ključne ponudnike digitalnih storitev vključi v postopke
določitve prednostnih nalog in podajanja predlogov v procesu priprave. Vključenost
zainteresiranih strani iz sektorja je bistvenega pomena tudi z vidika zagotavljanja
harmoniziranega izvajanja Direktive v različnih sektorjih ob hkratnem upoštevanju posebnosti
vsakega sektorja.
Tretji korak – Vzpostavitev okvira upravljanja
Uspešen in učinkovit okvir upravljanja bi moral temeljiti na vključenosti ključnih
zainteresiranih strani, prednostnih nalogah, opredeljenih v procesu priprave, ter omejitvah in
okviru delovanja nacionalnih upravnih in političnih struktur. Zaželeno je neposredno
poročanje na politični ravni, pri čemer ima okvir upravljanja na voljo zmogljivosti za
odločanje in dodeljevanje virov, ter pridobivanje prispevkov strokovnjakov za kibernetsko
varnost in zainteresiranih strani iz industrije. Člen 7(1)(b) direktive o varnosti omrežij in
5
Izvleček iz Nacionalne strategije za kibernetsko varnost Združenega kraljestva 2016–2021, str. 67.
7
Select target paragraph3
Connect to a paragraph
Connect to an entity
Disable highlights
Add to table of contents