večje zaradi nevarnosti politično motiviranih napadov na civilne cilje in pomanjkljivosti
vojaške kibernetske obrambe.
Pristop, predstavljen v tem skupnem sporočilu, bo Evropi omogočil, da bo bolje pripravljena
na te grožnje. Z njim bi postali odpornejši in strateško bolj avtonomni, okrepili bi
zmogljivosti na področju tehnologije ter znanj in spretnosti, hkrati pa pripomogli k nastanku
močnega enotnega trga. V ta namen so potrebne ustrezne strukture, s katerimi bi vzpostavili
močno kibernetsko varnost in se odzvali, kadar bi bilo treba, ob sodelovanju vseh ključnih
akterjev. S takim pristopom bi tudi bolje odvračali kibernetske napade in naredili več za to, da
bi zaznali in izsledili krivce ter zahtevali njihovo odgovornost. Ta pristop bi tudi upošteval
svetovno razsežnost, saj bi razvijal mednarodno sodelovanje kot platformo za vodilno vlogo
EU na področju kibernetske varnosti. Ti koraki izhajajo iz pristopov enotnega digitalnega
trga, globalne strategije, evropske agende za varnost9, skupnega okvira o preprečevanju
hibridnih groženj10 in sporočila o vzpostavitvi evropskega obrambnega sklada1112.
EU se že ukvarja z marsikaterim od teh problemov: čas je, da različne delovne tokove
speljemo v isto smer. EU je leta 2013 oblikovala strategijo za kibernetsko varnost, s katero se
je začela vrsta ključnih procesov za boljšo kibernetsko odpornost13. Še vedno veljajo njeni
glavni cilji in načela, to je ustvarjanje podlage za zanesljiv, varen in odprt kibernetski
ekosistem. Toda v razmerah, v katerih se grožnje nenehno spreminjajo in postajajo vse hujše,
je potrebno več ukrepanja, da bi lahko v prihodnje vzdržali napade in jih odvrnili14.
EU ima glede na obseg svojih politik ter orodij, struktur in zmogljivosti, ki jih ima na
razpolago, dobre možnosti za reševanje problema kibernetske varnosti. Za nacionalno varnost
so sicer še naprej odgovorne države članice, vendar obseg in čezmejna narava grožnje
govorita v prid ukrepanju EU, ki bi državam članicam zagotovilo spodbude in podporo za
razvoj in vzdrževanje več in boljših zmogljivosti na področju kibernetske varnosti, hkrati pa
krepilo zmogljivost na ravni EU. Ta pristop je zastavljen tako, da bi vse akterje, torej EU,
države članice, industrijo in posameznike, spodbudil k prednostni obravnavi kibernetske
varnosti, ki je nujna, da bi okrepili odpornost in zagotovili boljši odgovor EU na kibernetske
napade. Prispeval bo konkretne korake, ki bodo pripomogli k odkrivanju in preiskavi vseh
oblik kibernetskih incidentov, naperjenih proti EU in njenim državam članicam, in
ustreznemu odzivu nanje, tudi s pregonom storilcev kaznivih dejanj. To bo omogočilo
zunanje ukrepe EU za učinkovito spodbujanje kibernetske varnosti na svetovni ravni. Tako bo
EU od pristopa, za katerega je bilo značilno predvsem reagiranje, prešla na proaktiven pristop,
pri katerem se bo odzivala na sedanje in prihodnje grožnje ter tako varovala evropsko
blagostanje, družbo, vrednote ter temeljne pravice in svoboščine.
2.
KREPITEV ODPORNOSTI EU NA KIBERNETSKE NAPADE
Za močno kibernetsko odpornost je potreben kolektiven in širok pristop. V ta namen so
potrebne krepkejše in učinkovitejše strukture za spodbujanje kibernetske varnosti in odziv na
9
10
11
12
13
14
COM(2015) 185 final.
JOIN(2016) 18 final.
COM(2017) 295.
Ta pristop je utemeljen tudi z neodvisnimi znanstvenimi nasveti skupine znanstvenih svetovalcev na visoki
ravni mehanizma Evropske komisije za znanstveno svetovanje (Scientific Advice Mechanism High Level
Group of scientific advisors, gl. navedbe v nadaljevanju).
JOIN(2013) 1 final. Ocena te strategije je na voljo v dokumentu SWD(2017) 295.
Če ni navedeno drugače, predlogi Komisije ne vplivajo na proračun. Pri pobudah, ki bodo imele proračunske
posledice, bodo upoštevani postopki sprejemanja letnega proračuna in te pobude ne morejo prejudicirati
naslednjega večletnega finančnega okvira za obdobje po letu 2020.
3
Select target paragraph3
Connect to a paragraph
Connect to an entity
Disable highlights
Add to table of contents