bi dopolnjeval obstoječe mehanizme za krizno upravljanje na ravni EU, bi lahko uporabil zmogljivost za hitro odzivanje v interesu solidarnosti in posebne ukrepe za odziv na krizne razmere na področju financ, kot so nadomestitev prizadete opreme ali uporaba orodij za ublažitev ali odziv, pri čemer bi izkoristil izkušnje nacionalnih strokovnjakov v zvezi z mehanizmom Unije na področju civilne zaščite. 2.5 Strokovna mreža za kibernetsko varnost z evropskim raziskovalnim in strokovnim centrom za kibernetsko varnost Tehnološka orodja kibernetske varnosti so strateška sredstva, a tudi ključne tehnologije za rast v prihodnosti. V strateškem interesu EU je zagotoviti, da bo EU obdržala in razvila bistvene zmogljivosti za zavarovanje svojega digitalnega gospodarstva, družbe in demokracije, zaščito kritične strojne in programske opreme ter zagotavljanje ključnih storitev kibernetske varnosti. Pomemben prvi korak je bila vzpostavitev javno-zasebnega partnerstva za kibernetsko varnost43 leta 2016, ki bo do leta 2020 sprožilo do 1,8 milijarde naložb. Toda obseg sedanjih naložb drugod po svetu44 kaže, da bi morala EU narediti več na področju naložb in preseči razdrobljenost zmogljivosti, ki so razpršene po vsej EU. EU lahko zagotovi dodano vrednost glede na zapletenost tehnologije kibernetske varnosti, velik obseg potrebnih naložb in nujnost rešitev, ki bi se obnesle povsod po EU. Izhajajoč iz dela, ki so ga opravile države članice in javno-zasebno partnerstvo, bi bil naslednji korak krepitev zmogljivosti EU za kibernetsko varnost prek mreže strokovnih centrov za kibernetsko varnost45, v središču katere bi bil Evropski raziskovalni in strokovni center za kibernetsko varnost. Mreža in njen center bi spodbujala razvoj in uvajanje tehnologije na področju kibernetske varnosti in dopolnjevala prizadevanja za krepitev zmogljivosti na tem področju na ravni EU in nacionalni ravni. Komisija bo začela izvajati oceno učinka, da bi preučila razpoložljive možnosti, tudi možnost ustanovitve skupnega podjetja, da bi to strukturo vzpostavila leta 2018. Da bi naredila prvi korak in pokazala pot za razmišljanje v prihodnje, bo Komisija predlagala začetek pilotne faze v okviru programa Obzorje 2020, v kateri bi pomagali povezati nacionalne centre v mrežo ter dali nov zagon razvoju kompetenc in tehnologije kibernetske varnosti. Zato namerava predlagati kratkoročno dodelitev financiranja v višini 50 milijonov EUR. Ta dejavnost bo dopolnila sedanje izvajanje javno-zasebnega partnerstva za kibernetsko varnost. Osrednja naloga, ki se ji bo center posvetil najprej, bo združevanje in oblikovanje raziskovalnih dejavnosti. Da bi Center podprl razvoj industrijskih zmogljivosti, bi lahko prevzel vlogo projektnega vodje na področju zmogljivosti, ki bi lahko vodil večnacionalne projekte. To bi dalo dodaten zagon inovacijam in konkurenčnosti industrije EU na svetovni ravni v razvoju digitalnih tehnologij naslednje generacije, tudi z umetno inteligenco, kvantnim računalništvom, blokovno verigo in varnimi digitalnimi identitetami, ter v zagotavljanju dostopa do množičnih podatkov za podjetja s sedežem v EU, vse to pa je ključnega pomena za kibernetsko varnost v prihodnosti. Centru bi bilo v pomoč tudi prizadevanje EU za dvig infrastrukture visokozmogljivega računalništva na višjo raven: to je bistvenega pomena za 43 44 45 C(2016) 4400 final. ZDA bodo v kibernetsko varnost samo v letu 2017 vložile 19 milijard dolarjev, kar je 35 % več kot v letu 2016. Bela hiša, urad tiskovnega predstavnika: ‘Informativni pregled: Nacionalni akcijski načrt za kibernetsko varnost (Cybersecurity National Action Plan), 9. februar 2016. Mreža bi zajemala sedanje in prihodnje centre za kibernetsko varnost, ustanovljene v državah članicah, njihovo članstvo pa bi praviloma sestavljale javne raziskovalne organizacije in laboratoriji. 9

Select target paragraph3

Connect to a paragraph
Connect to an entity
Disable highlights
Add to table of contents